Ruske banke so potrebovale nujno pomoč, medtem ko se je strategija Vladimirja Putina v ukrajinski vojni zamajala. EU je po tednih blokade uvedla nove sankcije, ki so prizadele pomembne ruske vire prihodkov, kar je povzročilo nadaljnje padanje gospodarstva.

Rusija je vzpostavila prve neposredne potniške lete med Moskvo in Pjongčangom s potniško napravo Boeing 777, s čimer je po 77 letih ponovno vzpostavljen letalski prevoz med državama. Medtem ko je rusko potniško letalo Embraer 190 varno pristalo v Mačhali po signalu za pomoč med poletom nad Kaspijskim morjem, je ukrajinsko protizračno obrambo uspelo zrušiti 311 od 331 ruskih brezpilotnih letalnikov in raket, ki so bili izstreljeni v noči na 28. julij.

Senat je potrdil zakon o nacionalni obrambi (NDAA) in ga poslal predsedniku Trumpu v podpis. Zakon so senatorji potrdili s 77 glasovi za in 20 proti. Zakonodaja ne vključuje sprememb glede varnosti letal, kljub dvostranskim pomislekom.

Senat je potrdil letni zakon o vojaški politiki, ki odobri 901 milijardo dolarjev za obrambne programe. Zakon pritiska na obrambnega sekretarja Peta Hegsetha, da zakonodajalcem zagotovi posnetke napadov na domnevne ladje z drogami v mednarodnih vodah. Prav tako je bil sprejet zakon o odobritvi državne obrambe, ki bo poslan predsedniku Donaldu Trumpu v podpis, vključuje pa tudi 3,8-odstotno povišanje plač za pripadnike ameriških oboroženih sil.

Kljub občutljivim, a ne nepremostljivim podrobnostim med ZDA, Ukrajino in Rusijo, se nadaljujejo pogajanja za dosego mirovnega sporazuma. Evropski voditelji, ki podpirajo Ukrajino, so Rusiji v videoklicu poslali jasno sporočilo. Ursula von der Leyen je poudarila, da je pritisk edini jezik, ki ga Rusija razume, in da so interesi Ukrajine tudi njihovi.

Poveljnik oboroženih sil Litve, general Raimundas Vaikšnoras, je v izjavi za LRT posvaril pred posledicami morebitnega zmanjšanja vojaškega proračuna države. V primeru konflikta z Rusijo bi se morali litovski vojaki boriti s koktajli Molotova, saj litovska vojska ne prejema dovolj sredstev.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je napovedal, da želi povečati obrambne izdatke države na 5 % bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2030. Ta poteza sledi pritisku Združenih držav Amerike, ki Tajvan pozivajo k večjim investicijam v obrambo, ter naraščajočim napetostim s Kitajsko, ki otok šteje za svoj del. Pred tem je vlada napovedala, da bo obrambni proračun leta 2026 dosegel 3,32 % BDP.